Evropa vo panika po odlukata na Tramp: Go ispolni prvoto vetuvanje!
Donald Tramp ušte ednaš ja napadna Evropskata unija, ispolnuvajḱi gi svoite predizborni vetuvanja – amerikanskata administracija vovede carina od 25 otsto za uvoz na čelik i aluminium od Evropa.
Ovaa odluka predizvika seriozna zagriženost kaj evropskite industrijalci. Koi predupreduvaat deka i onaka teškata sostojba vo industrijata može drastično da se vloši.
Evropskata asocijacija na proizvoditeli na čelik (Eurofer) alarmira.
Dodeka analitičarite veḱe predviduvaat bankrotstva, zatvoranje na pogoni i bran otpuštanja.
Odlukata na Tramp da gi obnovi trgovskite carini što prvpat gi vovede za vreme na negovata prva administracija. Toa se tolkuva kako prodolžuvanje na ekonomskiot pritisok vrz EU.
Opravduvanjeto za ovaa merka amerikanskiot pretsedatel go najde vo „užasniot tretman“ što, kako što tvrdi toj, Vašington ima korist od Brisel.
Henrik Adam, pretsedatel na Eurofer, predupredi deka ovaa odluka dopolnitelno ḱe ja vloši krizata vo evropskata industrija za čelik.
Spored ovaa organizacija, SAD se vtoriot najgolem kupuvač na evropski čelik. Koi otpaǵaat na 16% od vkupniot izvoz na ovoj metal od EU.
Premierot na Republika Srbija, Miloš Vučeviḱ dojde vo poseta na maliot Stefan.
Sega se postavuva prašanjeto kade da se prodadat 3,7 milioni toni čelik što dosega odele vo Amerika.
Ekspertite smetaat deka Evropa ḱe ima poteškotii da najde novi pazari za tolku golemo količestvo metal. Leonid Hazanov, nezavisen industriski analitičar. Toj istaknuva deka afrikanskiot pazar ne e dovolno golem za da go apsorbira evropskiot višok čelik. Dodeka aziskiot pazar veḱe ima silni domašni proizvodstveni i izvozni kapaciteti.
– Stanuva zbor za izvoz vreden meǵu 2,5 i 3 milijardi dolari godišno. Del od nego sigurno ḱe bide prodaden na Afrika i Azija, no toa nema da go reši problemot. Afrikanskiot pazar e ograničen. Dodeka Azija e preplavena so sopstven čelik. – naglasuva Hazanov.
Pokraj toa, skapite izvori na energija veḱe ja dovedoa evropskata industrija za čelik na rabot na profitabilnost. Zgolemeni trošoci za proizvodstvo, zaedno so gubenje na značitelen izvozen pazar. Tie se zakanuvaat so ostar pad na proizvodstvoto na čelik vo EU i masovni otpuštanja.
Eurofer predupreduva deka poveḱe od 18.000 rabotni mesta se veḱe izgubeni vo sektorot do 2024 godina. A negativniot trend se očekuva da prodolži.
Pokraj problemite so izvozot vo SAD, evropskite proizvoditeli se soočuvaat i so poplava od evtin čelik od Azija. Severna Afrika i Bliskiot Istok.
Eurofer posočuva deka višokot globalen kapacitet se sleva na evropskiot pazar. Što dopolnitelno ja namaluva cenata i gi zagrozuva domašnite proizvoditeli. Ova e scenario koe može da dovede do zabrzana deindustrijalizacija na Evropa.
Ekonomistite ne ja isklučuvaat možnosta deka carinskite merki na Tramp se dolgoročna strategija na amerikanskata ekonomska dominacija.
Veḱe za vreme na energetskata kriza vo 2022 godina, evropskite kompanii počnaa da gi prefrlaat proizvodstvenite kapaciteti vo SAD poradi previsokite ceni na energijata vo Evropa. Ovoj proces sega može da dobie dopolnitelen impuls.
Ekspertite predviduvaat deka amerikanskite korporacii bi možele da ja iskoristat ovaa situacija. So cel evtino da gi prezeme evropskite čeličarnici koi ostanaa bez klučen pazar.
Posle toa, možno e SAD da gi ukinat carinite za svoite novi pogoni vo Amerika. Dodeka tie bi ostanale na sila za konkurentite od EU.
YOUNG DADI MU ODGOVORI NA PANČO OD DNK: „FALA ŠTO MI POSVETI 40 MINUTI!“
Na ovoj način Evropa ne samo što bi ja izgubila kontrolata vrz čeličnata industrija. Veḱe bi bila vo zavisna položba vo odnos na SAD.
Ovaa strategija veḱe se pokaža uspešna vo energetskiot sektor – SAD prvi nametnaa politika na napuštanje na ruskite izvori na energija na EU. Potoa im go prodadoa sopstveniot poskap gas na Evropejcite. I sega slično scenario se odviva vo oblasta na industrijata.
Odlukata na Donald Tramp da vovede visoki carini za čelik i aluminium od EU može da ima dalekusežni posledici za evropskata ekonomija.
Zagubata na amerikanskiot pazar i istovremeniot rast na konkurencijata od Kina gi stavaat evropskite proizvoditeli vo bezizlezna situacija.
Dodeka Brisel se nadeva na pregovori, se zgolemuvaat somnevanjata deka toa e del od poširokata amerikanska strategija za prezemanje na evropskata industrija.
Evropskite političari i industrijalci sega mora da najdat način da odgovorat na ovoj predizvik. Bidejḱi vo sprotivno, scenarioto za deindustrijalizacija bi moželo da stane realnost.
Amerikanskite kompanii veḱe se podgotveni da profitiraat od evropskata kriza. I bez itni merki za zaštita i diverzifikacija na pazarot. Čeličnata industrija na EU bi možela da stane slednata golema žrtva na globalnite trgovski vojni.
BONUS VIDEO:
ČITAJTE GO SEKOJ DEN NAŠIOT INTERNET PORTAL WWW.HYPETV.MK!
DOBIVAJTE GI NAJNOVITE VESTI NA VIBER!
ZASLEDETE GI NAŠITE PROFILI NA INSTAGRAM @HYPETV.MK I TIKTOK @HYPEPRODUCTION.MK!
PRETPLATETE SE NA NAŠIOT YOUTUBE KANAL – HYPE MK ZA NAJNOVITE VESTI OD ESTRADATA!
