Tradiciite na Hristijanskite praznici Božiḱ i Badnik
Tradiciite na Hristijanskite praznici Božiḱ i Badnik
Tradiciite na Hristijanskite praznici Božiḱ i Badnik
Božiḱ i Badnik se dva od najvažnite hristijanski praznici, ispolneti so bogati tradicii i običai koi datiraat od vekovite. Ovie praznici nosat posebna radost i toplina vo domovite na vernicite, dodeka go slavat raǵanjeto na Isus Hristos. Tie se obeležani so unikatni obredi, bogoslužbi i semejni sobiri koi ja simboliziraat ljubovta, nadežta i zaedništvoto.
Spored makedonskite običai, na 5 januari započnuva slavenjeto na Božiḱnite praznici. Večerta sproti Badnik prvite koledari go palat koledarskiot ogin i pritoa se pejat pesni, se igra i se pie topla rakija. Na toj način se „brkaat“ zlite duhovi od zemjata. Naredniot den, na golemiot Hristijanski praznik Badnik, malite deca odat po domovite od sosedite, čukaat na vratite i peat koledarski pesni. Spored tradicijata, domaḱinite za toa gi nagraduvaat so kolači, kosteni, orevi, jabolka i sitni pari.
Foto: Tanjug
Badnik – simbol na podgotovka i čekanje
Badnik se proslavuva na 6 januari i go najavuva doaǵanjeto na Božiḱ. Ovoj den e ispolnet so simbolika na podgotovka i očekuvanje. Tradicijata započnuva so sobiranjeto na badnikovoto drvo, obično od dab, koe se nosi doma kako simbol na zdravje i blagosostojba. Vo mnogu makedonski semejstva, badnikovoto drvo se postavuva vo kuḱata, i okolu nego se sobira celoto semejstvo.
Eden od najvažnite momenti na Badnik e badnikovata večera. Ova e posna trpeza, na koja se postavuvaat tradicionalni jadenja kako grav, riba, zelnik, leb so parička, orevi i turšija. Lepčeto so parička ima osobeno značenje. Na početokot na večerata, lebot se krši i parčinjata se delat meǵu členovite na semejstvoto. Se veruva deka onoj što ḱe ja najde paričkata ḱe ima sreḱa i blagosostojba vo tekot na celata godina.
Vo tekot na Badnik, vernicite ja posetuvaat crkvata kade što se održuvaat večerni bogoslužbi. Se peat božiḱni pesni koi ja objavuvaat radosnata vest za Hristovoto raǵanje. Ovie pesni nosat duh na radost i go obedinuvaat narodot vo proslavata.
Božiḱ – praznik na ljubovta i mirot
Božiḱ se slavi na 7 januari spored julijanskiot kalendar i eden od najgolemite hristijanski praznici koj go odbeležuva raǵanjeto na Isus Hristos. Utrinskata liturgija vo crkvite e centralniot nastan na ovoj den. Vernicite se sobiraat za da prisustvuvaat na svečenite bogoslužbi, kade što se molat i učestvuvaat vo svetata pričest. Pejačite gi peat božiḱnite himni, što nosi duhovno prosvetluvanje i mir.
Po liturgijata, semejstvata se sobiraat na svečen ruček. Za razlika od posnata trpeza na Badnik, božiḱnata trpeza e bogata i raskošna, so mesni jadenja, razni deserti i vino. Ova e vreme za zaedništvo, koga semejstvata se sobiraat, spodeluvaat radosti i se potsetuvaat na značenjeto na praznikot.
Vo mnogu domovi, Božiḱ e vreme za razmena na podaroci, što ja simbolizira ljubovta i grižata za bližnite. Domovite se ukrasuvaat so elki, sveḱi i božiḱni venci, koi ja simboliziraat večnata svetlina i životot.
Istorija i simbolika na praznicite
Istorijata na Božiḱ i Badnik e dlaboko vkoreneta vo hristijanskata vera. Ovie praznici go označuvaat nastanot na raǵanjeto na Isus Hristos, koj spored hristijanskoto veruvanje e Spasitelot na svetot. Badnik, so svojata podgotvitelna priroda, ja simbolizira nadežta i očekuvanjeto na spasenieto, dodeka Božiḱ ja slavi radosta i svetlinata koja doaǵa so Hristovoto raǵanje.
Običaite na Badnik i Božiḱ variraat od region do region, no zaedničko e čuvstvoto na zaedništvo i duhovna radost. Od svečenite bogoslužbi do toplite semejni obroci, ovie praznici nosat poraka za mir, ljubov i nadež, koja gi obedinuva luǵeto i gi potsetuva na vistinskite vrednosti vo životot.
ČITAJTE NE NA NAŠIOT PORTAL HYPE.MK!
SLEDETE GI NAJNOVITE VESTI NA VIBER, INSTAGRAM: @hypetv.mk!
PRETPLATETE SE NA YOUTUBE KANALOT – HYPE MK ZA SITE NAJNOVI VESTI OD ESTRADATA!